Attachment, love styles and spirituality as predictors for changing partners in adulthood

PsiholoskaObzorja_20-2_v29__Layout 1 9/19/11 2:03 PM Page 61 Psihološka obzorja / horizons of Psychology, 20, 2, 61-82 (2011) © Društvo psihologov Slovenije 2011, ISSN 1318-187 Znanstveni raziskovalnoempirični prispevek Navezanost, ljubezenski slogi in duhovnost kot napovedovalci menjavanja partnerjev v odrasli dobi Maja Tisovec*, Petja kovačevič in Peter Golob univerza v Ljubljani, Teološka fakulteta, Zakonska in družinska terapija Povzetek: Cilj raziskave je ugotoviti, ali bo v partnerskih odnosih odraslih, ki poročajo o manj varnem stilu navezanosti na starše v otroštvu, več menjav partnerjev kot v partnerskih odnosih odraslih, ki poročajo o varnem stilu navezanosti; ali se bodo tisti, ki menjavajo partnerje, ujemali v ljubezenskem slogu, in ali bodo značilnosti duhovnih dimenzij osebnosti drugačne kot pri tistih, pri katerih je menjavanj partnerjev manj. V vzorec je bilo vključenih 353 udeležencev moškega in ženskega spola od 15. do 66. leta starosti. Ugotovili smo, da je navezanost na starša povezana z menjavanjem partnerjev. Posamezniki, katerih starši so bili svojim otrokom na razpolago, jim nudili oporo in pozornost, so v manjši meri menjavali partnerje kot ostali, ki te podpore s strani staršev niso bili deležni. Raziskava je pokazala tudi, da sta za posameznike, ki večkrat menjavajo partnerje, značilna ljubezenska sloga igra in prijateljstvo, za tiste, ki se ne strinjajo z menjavanjem partnerjev oziroma so imeli v svojem življenju manjše število partnerski zvez, pa so značilni erotičen, pragmatičen in nesebičen ljubezenski slog. Glede duhovnosti in menjavanja partnerjev smo ugotovili, da je za tiste, ki so bolj duhovni – zlasti v smislu da so bolj predani iskanju emocionalnega zadovoljstva v molitvi ali v meditaciji, značilno večje število oseb, s katerimi so bili v partnerski zvezi oziroma so imeli z njimi spolni odnos. Ključne besede: navezanost, ljubezen, duhovnost, medosebni odnosi Attachment, love styles and spirituality as predictors for changing partners in adulthood Maja Tisovec*, Petja kovačevič and Peter Golob university of Ljubljana, Faculty of Theology, Marriage and Family Therapy Abstract: The purpose of the research was to determine whether partners in an adult relationship who report less secure style of parental attachment in childhood more often change partners than those who report a secure attachment style, and whether those who change their partners correlate in the romantic style, and whether the features of the spiritual dimensions of personality will distinguish from those who change partners less frequently. The sample included 353 participants, aged from 15 to 66 years. On the basis of the research we came to the conclusion that parental attachment is associated with changing partners. Individuals whose parents were available to their children, provided them with support and attention, were changing partners less often than those, who did not have that much support and * Naslov/Address: Maja Tisovec, univ. dipl.psih., Univerza v Ljubljani, Teološka fakulteta, Zakonska in družinska terapija, e-mail: PsiholoskaObzorja_20-2_v29__Layout 1 9/19/11 2:03 PM Page 62 62 M. Tisovec, P. kovačevič in P. Golob attention. The study showed that individuals who were frequently changing their partners showed two distinctive love styles - play and friendship. Those who do not agree with changing partners or had less partnerships, showed a distinctive trend of erotic, pragmatic and selfless love styles.The study also showed significant correlation between spirituality and changing partners - those who were more spiritual (particularly in the sense that they are more committed to find emotional satisfaction in prayer or meditation), had more partnerships and sexual intercourses. Keywords: attachment, love, spirituality, interpersonal relationships CC = 3020 Uvod Navezanost Otrokov prvi odnos je z osebo (najpogosteje mama), ki mu predstavlja varno bazo, iz katere lahko raziskuje svet. Varna baza tako posamezniku omogoča, da spoznava okolje ter na podlagi tega razvija podobo o sebi, svetu in vzpostavljanju odnosa z bližnjimi. Če otrok lahko z občutkom varnosti in zaupanjem raziskuje svojo okolico, pridobi občutek kompetentnosti (Crowell, Treboux in Waters, 2002). Varna navezanost otroku omogoči, da se počuti čustveno potešenega in varnega. Čuti, da je oseba, na katero je navezan, vedno na voljo, ko potrebuje tolažbo (Erdman in Caffery, 2003). Izkušnje spodbujanja, podpore in sodelovanja z materjo ter kasneje z očetom dajejo majhnemu otroku občutek vrednosti in ustrezen model, po katerem bo lahko gradil svoje prihodnje odnose (Kompan Erzar in Poljanec, 2009). Prav tako trdi tudi Bowlbyeva teorija navezanosti, ki poudarja, da posameznik, ki od primarnih oskrbnikov pridobiva odzivno in skrbno vzgojo, oblikuje notranji delovni model kot rezultat dobljenega okolja. Model vsebuje zanesljivost in vrednoto zaupanja, s katerim izraža sebe (Rubin, Dwyer, Booth-LaForce, Burgess in Rose-Krasnor, 2004). Model navezanosti, ki se vzpostavi v svoji prvotni obliki do približno tretjega leta starosti, je dovolj stabilen, da lahko govorimo o vplivu zgodnjih izkušenj na stile navezanosti v odraslem intimnem odnosu (Crowell idr., 2002). Prav tako ugotavljata tudi Rholes in Simpson (2004), avtorja članka Teorija navezanosti, ki trdita, da izkušnje v zgodnjih odnosih s starši ustvarijo notranji delovni model in stil navezanosti, ki sistematično vpliva na navezanost v odraslem intimnem odnosu in tako vodijo vedenje v odraslem intimnem odnosu. Caspi in Elder (1988) sta v svoji raziskavi prišla do zaključka, da ločitev staršev, kar posledično vpliva na odnos starš-otrok in vzpostavljanje njune povezanosti, negativno vpliva na otrokovo odraslo intimno zvezo. Pri odraslih, katerih starši so se ločili, opažajo višjo stopnjo izražanja jeze in kritičnosti do njihovega partnerja, kar vodi k tveganju za ločitev (Amato, 1996). Vendar Crowel idr. (2002) še dodajajo, da je varna navezanost v otroštvu bolj stabilna in se ohranja kljub temu, če se odrasli varno navezan partner PsiholoskaObzorja_20-2_v29__Layout 1 9/19/11 2:03 PM Page 63 Menjavanja partnerjev v odrasli dobi 63 zbliža z ne-varno navezanim partnerjem. Pri čemer je ne-varna oblika navezanosti bolj dovzetna za spremembe. Avtorji se praktično strinjajo, da zgodnji odnosi vplivajo na poznejše, je pa pomembno, da lahko samo en poznejši razumevajoč odnos pomembno spremeni ponotranjene modele odnosa. K. Kompan Erzar (2006) pravi, da partnerja ustvarita prostor za odigravanje vseh vzorcev navezanosti. V tem prostoru se predelujejo še ne do konca razvita in razdelana področja regulacije afekta ter sposobnost varne navezanosti, ki se v primarni družini niso mogla razviti (Kompan Erzar, 2006). Tako lahko v partnerskem odnosu posameznik dokončno razvije svojo osebnost ali psihopatološko obolenje, ki se je začelo v odnosu med staršem in otrokom ter se je prek otroštva, adolescence razvilo v odraslost, v intimen odnos med dvem (...truncated)